• O mladem festivalu

    Glavni cilj festivala je, da  otrokom in mladim omogočimo prostor in čas za nastopanje  in jih spodbujamo k izražanju svoje glasbene kreativnosti.

    Kot rdeča nit bo v ospredju slovenska ljudska glasbena tradicija, ki se bo prepletala z drugimi glasbenimi žanri in avtorskimi idejami mladih ustvarjalcev. Priča bomo kolažu različnih glasbenih žanrov, ki nas bodo navduševali čez celotno festivalsko popoldne.

    Kot novost bomo letos povabili tudi plesno skupino z mladimi plesalci, ki nas bodo navduševali med glasbenim programom – med odmori, ko se na odru zamenjajo glasbeniki.

    Poleg glasbe, ki jo bodo prispevali mladi, bomo na stojnicah predstavili tudi pisano množico društev in organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi tudi na drugih, neglasbenih področjih. Tako kot lansko leto, bomo v sodelovanju s Knjižnico Domžale postavili čitalnico v naravi. Z mentorico Heleno Sterle iz Kamnika bodo lahko predvsem najmlajši ustvarjali v likovni delavnici pod krošnjami dreves. Za izdelovanjestarodavnih instrumentov iz gline, kože in lesa bo otroke poskušala navdušiti mlada likovna pedagoginja, kiparska, slikarka Nina Koželj. Za ogled nebesnih obketov, Lune, planetov bodo poskrbeli učenci OŠ Domžale, katerih mentor je Bela Szomi Kralj – 100m od prizorišča za nastope bodo postavljeni trije profesionalni teleskopi. Podnevi bo s posebnim teleskopim, ki ima vgrajen h-alfa filter, možen tudi ogled površine Sonca, Sončevih peg in protuberanc In zagotovo se bo našlo še kaj zelo zanimivega!

    Tako kot lansko leto nezdrave (tako imenovane fast food) hrane in raznih „umetnih“ pijač na prizorišču Jarega Etno Rocka ne bo!  Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno s pomočjo tabornikov, ki bodo pripravili brezalkoholne napitke in slastne prigrizke. Alkohol na prireditve za mlade ne sodi, kajenje bo na samem ožjem prizorišču prepovedano.

    Festival, katerega smo poimenovali Jari (mladi) Etno Rock je popolnoma nekomercialne narave in dobra spodbuda mladim glasbenikom pri njihovem glasbenem ustvarjanju, s katerim bodo bogatili in razvijali našo kulturo,  soustvarjali glasbo, ter ohranjali našo glasbeno zapuščino  za prihodnje rodove.

    Jari EtnoRock festival bo veselo druženje otrok, mladine in njihovih spremljevalcev skozi glasbo in ples – mladi za mlade! Hkrati pa bo ta festival  tudi predstavitev posameznikov in organizacij, ki prispevajo h gojenju duha posameznika in skupnosti.

  • Jari EtnoRock festival 2013 - Mladi EtnoRock festival

    FESTIVAL  -  MLADI MLADIM

    Po šestnajstih letih Etno Rock festivala v Domžalah, bo že tretjič zapored festival imel dva festivalska dneva: 3, Jari Etno-rock in 17. Etno rock festival. Seme Jarega EtnoRock-a je vzklilo v prisrčen dogodek, kjer mladi igrajo mladim tako po letih, kot po srcu. Tudi letos bo prvi festivalski dan v celoti posvečen otrokom in mladini.

    Kot organizatorji smo skozi vsa ta leta poleg že uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev skoraj vsako leto pred občinstvo pripeljali kakšno novo obetajočo skupino, ki je kaj kmalu postala vseslovensko prepoznavna, včasih pa celo še širše. Z željo spodbujanja otroške in mladinske glasbene kreativnosti v predvsem neklasičnih žanrih, torej tistih, ki se ne poučujejo po glasbenih šolah, smo tudi letos povabili zelo dobre, a medijsko še neuveljavljene glasbenike tako iz lokalnega okolja kot tudi širše iz naše domovine, ki se nam bodo predstavili s svojimi glasbenimi in drugimi talenti.

    3. Jari EtnoRock festival, ki bo tri dni za 17. EtnoRrock festivalom bo potekal  v Češminovem parku v Domžalah, ki se počasi že udomačuje v zavesti Domžalčanov in drugih obiskovalcev. Festival bo potekal na 1. šolski dan v ponedeljek 2.9.2013, med 17. in 21. uro. Vstopnine, kot ponavadi ni.

  • Opis letošnjega festivala

    Na 17. Etno rock festivalu se bodo predstavile zasedbe: Terrafolk, ElaBanda, Kom3dija (iz Hrvaške), Amabundo Nagumbe, stalnica festivala glasbena skupina Kontrabant, ki je mlajšim izvajalcem vzor  in navdih s svojim dolgoletnim obstojem, ter prvič kot kantavtor Tomaž Juvančič. Etno-rock festival je v Domžalah je zibelka mladih  glasbenikov, ki se ukvarjajo z etno-akustično glasbe, ter predelave le te v sodobne zvoke. Na tej vsakoletni stalnici-prireditvi dobijo priložnost za nastop  mlajši glasbeniki, ki lahko izmenjajo izkušnje z že dokazanimi glasbeniki, ki so prenekaterim nastopajočim tudi idoli. Osnovni cilj festivala pa je ohranjati slovensko ljudsko glasbo, negovanje slovenskega jezika, ustvarjanje poezije, poustvarjanje slovenske ljudske glasbe  in z njo okužiti mlajše sposobne glasbenike in njihove glasbene skupine, da ta glasba prehaja iz roda v rod, ter ustvarjanje avtorskih del slovenskih glasbenikov. Na festivalu bodo nove pesmi predstavili Tomaž Juvančič, Kontrabant (madžarsko-sloveski album: Srčno brezsrčen, ElaBanda in Amabundo Nagumbe. Kot vsako leto se bo tudi v letu 2013 festival začel okoli 17h in se bo zaključil ob 24h.

  • 17 Etno rock festival 2013

    S prestopom v novo leto so se začele resne priprave za letošnji festival. Trenutno poteka izbor skupin in načrtovanje vseh dejavnosti, sedaj že tradicionalnega, dvodnevnega festivala v Domžalah, ki se bo dogajal čisto na koncu poletnih počitnic v četrtek, 29. avgusta (otroški festival) in v petek, 30. avgusta (ploščad pred Vele).

  • Mladi nastopajoči

    Mladi glasbeniki, ki bodo nastopali  na festivalu Jari EtnoRock 2013 so:

    - Špela Hribar (klavir, učenka glasbene šole Domžale)

    - Mladinski pevski zbor OŠ Toma Brejca

    - Dinozavri (12 članski orkester mladih kitaristov)

    - Otroški godalni orkester (pod vodstvom Zdenke Kristl Marinič)

    - € 30 

    - Dark Heart

    - Kika Szomi Kralj (blok flavta) ob spremljavi glasbene skupine Nepridiprav

    - Folklorna skupina OŠ Mengeš

  • Festival v letu 2012

    Domžale so tudi v letu 2012 gostile Etno-rock festival - že šestnajstič! Zasnova festivala je bila morda malce bolj mednarodna, sam festival pa je trajal dva dni, kot predhodnje leto. Kot vsako leto je glavni dogodek potekal na ploščadi v centru Domžal v petek 24. 9. 2012, pred tem, v četrtek 23. 9. 2012, pa se je odvijal otroški Etno-rock festival z delavnicami in otroškim koncertom v popoldanskem in večernem času v novem domžalskem Češminovem parku.

  • PROGRAM ERF 2011

    1. DAN
    četrtek, 25. avgust 2011
    JariERF - Glasbeni festival mladih za mlade
    v sklopu 15. ETNO-ROCK FESTIVALA

    NEPRIDIPRAV + mladi izvajalci
    Domžale, Češminov park
    20:30

    2. DAN
    petek, 26. avgust 2011
    15. ETNO-ROCK FESTIVAL
    Domžale, na ploščadi

    PROGRAM:
    17:00  LJUDSKE PEVKE DOMŽALE
    17:40  HORDA GRDIH
    18:45  BALKAÑA
    20:00  BRENCL BANDA
    21:15  KONTRABANT
    22:45  ORLEK

    Tags

    Categories

  • 15. ETNO-ROCK FESTIVAL - JariERF - GLASBENI FESTIVAL ZA OTROKE - ČETRTEK, 25. 8. 2011

    Po štirinajstih letih Etno-rock festivala v Domžalah, na katerem so lahko številni obiskovalci slišali in videli glasbene skupine, ki so igrale glasbo različnih ljudskih glasbenih tradicij, na njih temelječo lastno avtorsko glasbo in predelave pogosto prepletene z vplivi bolj ali manj popularnih drugih glasbenih žanrov, je vzniknila ideja, da bi glasbeni festival ob 15. obletnici razširili na dva dneva. Tako bo en festivalski dan v celoti posvečen predšolskim in osnovnošolskim otrokom oz. mladim tam nekje do pubertete – ciljna skupina so otroci med 4. in 12. letom.

    Kot organizatorji smo skozi vsa ta leta poleg že uveljavljenih glasbenih ustvarjalcev skoraj vsako leto pred občinstvo pripeljali kakšno novo obetajočo skupino, ki je kaj kmalu postala vseslovensko prepoznavna, včasih pa celo še širše. Z željo spodbujanja otroške in mladinske glasbene kreativnosti v neklasičnih žanrih, torej tistih, ki se ne poučujejo po glasbenih šolah, smo se odločili razširiti festival.

    Mladi se bodo predstavili mladim s petjem, inštrumenti, plesom... Za spremljavo, če bo potrebno, jim bo v pomoč že uveljavljena glasbena skupina, ki se bo na festivalu predstavila tudi z lastnim naborom pesmi za otroke in mlade.

    JariERF bo predvidoma potekal v novem Češminovem parku v Domžalah, ki se še ni povsem udomačil v zavesti Domžalčanov in drugih obiskovalcev. Dogodek se bo zgodil na četrtek, 25. avgusta med 17. in 21. uro in bo hkrati tudi svojevrstno praznovanje začetka šolskega leta.
    V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v avli OŠ Domžale
    Vstopnine ne bo!

    Glavni namen je otrokom omogočiti prostor in jih vzpodbuditi k izražanju svoje glasbene kreativnosti.

    Kot rdeča nit bo v ospredju slovenska ljudska glasbena tradicija, hkrati pa bomo dali možnost predstaviti tudi glasbo drugih glasbenih okolij, katere lahko srečamo pri nas in bogatijo našo vseskozi se spreminjajočo kulturo. Mladi se bodo predstavili širši publiki kot inštrumentalisti, pevci, plesalci...

    Na glasbeni delavnici bodo najmlajši izdelovali preproste glasbene inštrumente in se skupaj naučili zapeti in zaigrati nekaj slovenskih ljudskih pesmi, s katerimi bodo nastopili na odru.

    Povabili bomo tudi plesne skupine, samostojne ali v okviru plesnih šol, ki nam bodo  poplesavale med programom. Predvidena je krajša skupinska plesna delavnica, na kateri se bomo naučili kakšnega zanimivega plesa in ga odplesali na ljudsko glasbo (belokrajnsko kolo).
    Otrokom bo z igrivimi vajami in dihanjem pri premagovanju treme in morebitnih strahov pomagal učitelj joge.

    Festivalska gostinska ponudba bo temeljila na zdravi hrani in pijači v povezavi z lokalnimi pridelovalci hrane (mlekarji, peki, pridelovalci sadja in zelenjave...). Strogo izključena bo ponudba nezdrave hitroprehranske hrane in pijače, tudi kokic in sladkorne pene. Gostinska ponudba za najmlajše bo organizirana ob pomoči lokalnih društev kot so taborniki, planinci, ki bodo poskrbeli za napitke, pekli bodo palačinke... Hrano bodo ponujali mlekarji, peki, pridelovalci sadja in zelenjave (npr društvo Demeter - Ajda), čebelarji... Aktiv „kmečkih“ žena bo poskrbel za domače flancate, krofe in potico. Alkohol na prireditev za najmlajše ne pride v poštev, kajenje bo na prizorišču prepovedano. Na prizorišču se ne bo prodajalo kramarskih izdelkov (baloni, plastične igrače...). Lahko pa se predstavijo izdelovalci lesenih igrač, didaktičnih pripomočkov, ljudskih glasbil... Prireditev bo zaključila glasbena skupina nepridiprav, ki preigrava otroške pesmi.

    Skratka: na enem mestu bomo poleg glasbe, ki jo bodo v veliki meri prispevali mladi sami, predstavili pisano množico društev in organizacij, ki se ukvarjajo z mladimi tudi na drugih, neglasbenih področjih.

    Poslanstvo festivala JariERF je obogatiti tkivo naše skupnosti z ljudsko glasbo v vseh njenih pojavnih oblikah in jo približati mladim, da bi jo znali ceniti in se zavedati svojih korenin in vplivov priseljenih, ki s svojim bivanjem in delovanjem bogatijo našo kulturo.

    JariERF bo veselo druženje otrok in njihovih spremljevalcev skozi glasbo in ples mladih, za mlade in zabavno spoznavanje kulturne dediščine. Hkrati pa tudi predstavitev organizacij, ki prispevajo k gojenju duha v skupnosti.
    JariERF bo prisrčno, nepozabno glasbeno, kulturno in izobraževalno doživetje.

    Tags

    Categories

  • 15. ETNO-ROCK FESTIVAL - Ljudska glasba in zabava za vse generacije - PETEK, 26. 8. 2011

    Na 15. etno-rock festivalu se bodo predstavile novo nastale zasedbe: Balkana, Brenmcl Banda, Horda grdih, stalnica festivala je glasbena skupina Kontrabant, ki je mlajšim izvajalcem vzor  in navdih s svojim dolgoletnim obstojem. Festival bo zaključila skupina Orlek, ki elemente ljudske glasbe združuje z elementi rocka, ob tem pa je skupina Orlek s svojimi besedili avantgarda mezdnih delavcev, rudarjev, vseh, ki trdo garajo za skorjo kruha.

    Če strnemo cilje in naredimo izvleček iz ciljev festivala, potem kahko rečemo, da bo l Szomidomžalski Etno-rock festival kljub betonskemu mestu vedno zibelka mladih prihajajočih rodov etno glasbenikov, z njimi pa  bodo vedno seveda proti koncu festivala izkušenejši, že dokazani glasbeniki, ki so prenekaterim nastopajočim tudi idoli. Osnovni cilj festivala pa je ohranjati predvsem slovensko ljudsko glasbo, poezijo, poustvarjanje le te in z njo okužiti mlajše sposobne glasbenike in njihove glasbene skupine, da ta glasba prehaja iz roda v rod.

    Na festivalu bodo materiale z najnovejših Cd-jev, predstavili Brencl Banda in Balkana. Kot vsako leto se bo tudi v letu 2010 festival začel okoli 16.30 ure.

    Tags

    Categories

  • NASTOPAJOČI NA JariERF // četrtek, 25. 8. 2011 // NEPRIDIPRAV @ 20:30

    NASTOPAJOČI NA JariERF // četrtek, 25. 8. 2011 // NEPRIDIPRAV @ 20:30

    Glasbena skupina Nepridiprav je svoj glasbeni prvenec posnela leta 1998. CD Radovedna Katra in nepridiprav je ugledal luč sveta zaradi priporočila Adija Smolarja, ki je po poslušanju demo posnetkov založbi Helidon toplo priporočal.da materiale posnamejo in izdajo, kar se je tudi zgodilo. Cd in kaseto so takoj v prvem letu izdali v in razprodali v 7000 izvodih, leta 1999 je ista ekipa nepridiprava  posnela še CD z naslovom Naša družina, ki se je prav tako razprodal v celotni nakladi 3000 izvodov in samo finančni potop Helidona je kriv za to, da ni prišlo do ponatisa oziroma snemanja novih materialov.

    Avtor večine skladb je Bela Szomi Kralj, vodja znane etno skupine Kontrabant in novejše zasedbe Robeldule. Ob njem se je kot drugi avtor po ustvarjalnosti izkazal Vid Klančičar, ki je tudi uglasbil 5 od 24-ih pesmi, Besedila so večinoma dela Bele Szomi Kralja, med bolj znanimi pisci se pa najdetjo tudi pisatelj in pesnik Bogdan Novak, pesnik Karel Turner in pesnik Dušan Pečavar.

    Zasedba Nepridiprav je leta 2000 prenehala z delovanjem, ponovno je bila obujena za nastope leta 2008 ob obletnici vrtca v Mengšu in od takrat niza nastope po vrtcih, šolah, na javnih prireditvah…. Prvotna zasedba, ki je štela 4 člane (Marija, Lena, Vid, Bela) je spremenjena – kdo bi si mislil, a Nepridiprav sedaj šteje kar 6 članov: Dušan Železnikar (kitara, bouzouku, blok flavta), Matjaž Medvešek (violina, mandolina), Urh Vrenjak (bas), Léna Lanna Szomi (vokal, prečna flavta, blok flafta), Pál Szomi (bobni, tolkala), ter vodja skupine Béla Szomi Kralj (kitara, harmonika, vokal).

    CD Radovedna Katra in Nepridiprav pa se je do sedaj prodal že v 17000 izvodih in je priljubljen material za poslušanje v vrtcih in slovenskih družinah.

    Pesmi šegavo opevajo in poveličujejo toplino in srečo družinskega življenja.

    Tags

    Categories

  • NASTOPAJOČI NA ERF 15 // petek, 26. 8. 2011 // HORDA GRDIH @ 17:40

    NASTOPAJOČI NA ERF 15 // petek, 26. 8. 2011 // HORDA GRDIH @ 17:40

    Hordo grdih je priklicalo vrtenje madžarskega srednjeveškega glasbila Hurdy gurdy na ulicah in mostovih Ljubljane. Na prvem cd-ju so njeno petje, piskanje in bobnanje izhajajoče iz improvizacije ustvarili Mateja Gorjup-glas, Brigita Marko-glas, Tadej Čauševič-bendir, Andrej Fon-gajde, Samo Kutin-hurdy gurdy, glas, zvočila. Kasneje je improviziranje zvokov, melodij in glasov v duetih preraslo tudi v močno glasbeno združitev cele Horde, v kateri iz davnine prihajajo zvoki srednjeveških glasbil in starih ljudskih a še vedno samosvoje oglašajočih pesmi. Preigravajo ljudskih pesmi, ki izvirajo iz Slovenije, Balkana tja do Afganistana. Horda grdih je spreminjajoči se eksperiment, ki od sledi ljudskih godb iz raznih koncev sveta prehaja v abstraktnost zvokov ustvarjenih z glasom, glasbili in zvočili. Gre za hordo zvokov in zabrisano mejo med lepim in grdim, kar nam ob poslušanju potrdijo že nenavadni glasovi, ki prehajajo v čutne melodije petja. Hordo grdih je z vrtenjem madžarskega srednjeveškega glasbila Hurdy gurdy priklical Samo Kutin na ulicah in mostovih Ljubljane. Poleg hurdy gurdya lahko v rokah glasbenikov najdemo tudi n’goni, sarangi, kalimbe ter druge izvore glasov sestavljene iz strun, lesa, buč, železa ...

    Tags

    Categories

  • Tags

    Categories

  • NASTOPAJOČI NA ERF 15 // BALKAÑA (CAÑA FLAMENCO) // petek, 26. 8. 2011 @ 18:45

    NASTOPAJOČI NA ERF 15 // BALKAÑA (CAÑA FLAMENCO) // petek, 26. 8. 2011 @ 18:45

    BalCaña je zasedba, ki ustvarja avtorsko glasbo v duhu španskega flamenca. V zadnjem času pa se vse več ukvarja z raziskovanjem glasbe iz področja Balkana.

    V projektu Kale Jaka sodeluje mlad romski glasbenik iz Makedonije Mirsad Demirovski, ki doprinese avtentično ustvarjalno noto z vplivom romske glasbe, saj je le ta prisoten v obeh omenjenih stilih in je postavil poseben pečat obema vejama.

    Namen projekta je izpostaviti prav te podobnosti in jih predstaviti v popolni sintezi obeh stilov.

    Skupino Balkaña sestavljajo kreativno razmišljajoči glasbeniki, ki pod vodstvom kitarista in skladatelja Matjaža Stošića ustvarjajo avtorsko glasbo v duhu španskega flamenka. V šestih letih so ustvarili lasten repertoar, ki daje zasedbi edinstveni zvok in slog. Bogate kitarske kompozicije na pisani ritmični preprogi odsevajo temperament in poudarjajo jedro zasedbe, ki pa jo zvoki dodanih instrumentov umestijo v tako imenovani slog flamenco nuevo. S svojim igranjem pričarajo vso mogočnost, čustvenost, lahkotnost in temperament te glasbene podzvrsti. Komorno zasedbo večinoma akustičnih instrumentov sestavljajo vrhunski glasbeniki različnih glasbenih slogov, kar dodatno obogati zvočno sliko skupine in ji da poseben pečat. Cana je edinstvena tovrstna zasedba v Sloveniji; v šestih letih delovanja je zgradila energičen nastop, ob katerem lahko uživajo gledalci in poslušalci po vsej Sloveniji in tudi v tujini.

    Glasba, ki jo trenutno  ustvarjajo in izvajajo, vse bolj združuje zvok flamenca in balkana, ki jo glasbeniki uvrščajo v novi stil Al Balcan.

    Člani zasedbe so:
    Matjaž Stošić - kitara, saksofon
    Tadej Kampl - električni bas
    Damir Mazrek - tolkala
    Mirsad Demirovski - kaval, turški klarinet

    Tags

    Categories

  • NASTOPAJOČI NA ERF 15 // petek, 26. 8. 2011 // BRENCL BANDA @ 20:00

    NASTOPAJOČI NA ERF 15 // petek, 26. 8. 2011 // BRENCL BANDA @ 20:00

    http://www.brenclbanda.com/

    Brencl banda je popestrila slovensko glasbeno sceno s svojo novo zgoščenko, ki nosi naslov Zemljin ples. Na plošči je štirinajst avtorskih skladb za katere je glasbo in besedilo, z izjemo Lubca moja, ki ima ljudsko besedilo, napisal kitarist in komponist Andrej Boštjančič Ruda.

    Plošča Zemljin ples je zgodba potegnjena iz korenin, ki so vsajene v slike naše preteklosti. Kot nekaj, kar nas preganja, nam ne da miru, a je vseeno tako sladko, da, ko enkrat slišimo, ne moremo pozabiti. S svojim nežno surovim vrtincem zvokov nam spodnese tla pod nogami in nas povzdigne v čutna obdobja, ki lebdijo nekje med zemljo in nebom, neskončnim domom svobode.

    Brencl banda so: Polona Žalec-violina in vokal, Rok Šinkovec-harmonika in vokal, Matija Krivec-kontrabas in vokal, Andrej Boštjančič-kitara in vokal.

    Čeprav uporabljajo povsem običajne glasbene inštrumente in vokale, so oblikovali povsem originalen zvok. Njihova slovanska krila jih nosijo po svetu glasbe različnih narodov, ki skozi svoje ritme in melodije pojejo v en skupen glas o sreči, žalosti in brezčasju.

    Avtorska glasba zasedbe Brencl bande je nastala pod vplivom navdušenja nad ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta, predvsem pa s seboj nosi močan slovanski duh in deluje, kot da je del njenega izročila, kot da bi nastala na podlagi notnih zapisov ljudskih viž s podstrešja. Brencl banda je nastala v Bistrici ob Sotli. Sam kraj ima bogato glasbeno tradicijo. Brencl banda pa je v samem kraju in tudi na širšem lokalnem območju dvignila nivo tovrstne glasbe mnogo višje, tako na sami izvedbeni ravni kot tudi v smislu aranžmajev in avtorskega pristopa k glasbi. Čeprav je glasba avtorska, vsebuje veliko elementov ljudske glasbe. Ima pečat, ki ji ga daje izpovedna moč avtorja, obenem pa zaradi ljudske igrivosti deluje univerzalno.

    Rok Šinkovec taca po obli že 27 let, prijokal je v Šempetru pri Novi Gorici, odraščal in maturiral pa v Idriji. Na zadnji stopnici pred diplomo iz latinščine in splošnega jezikoslovja na ljubljanski FF se spotika znova in znova. Glasbi je vdan od rosnih let dalje, raziskuje pa prostranstva svetov solo petja, harmonike, klaviatur, tube, raznih »frulic«, če ga piči pa še česa. Sodeloval je, še, in v upanju, da še bo z zanesenjaki kot so: Slon in sadež, Relight in »podružnice«, Chaosstar, Perunovo listje, Swarga, Idrijska godba na pihala, Flashback in priložnostne zasedbe. Glasbeno spremljavo je pridajal gledališkim predstavam pod okriljem Šentjakobskega gledališča in KUD-a Gverila (oboje v Ljubljani). Kolektivom Billy the kid, Skat in Electrix  je doniral verze in kitice. Zelo je vzradoščen, ker lahko z Rudo, Polono in Mtijo pri Brencl bandi nudi dodatne etno užitke z mehom in glasilkami.

    Polona Žalec je rojena leta 1979 in je začela glasbeno pot z osmimi leti, ko se je začela učiti violino na novomeški glasbeni šoli. V mladosti jo je petje veselilo bolj kot igranje violine, kasneje pa je ugotovila, kaj vse se da izvabiti iz violine in kakšne razsežnosti pravzaprav ponuja inštrument.
    V letih 1991-1995 je igrala v simfoničnem orkestru glasbene šole v Novem mestu. Njeno formalno izobraževanje v igranju violine je trajalo osem let in ji dalo dovolj teoretične podlage, da je lahko nadaljevala glasbeno pot po svoje.
    Od malega je pela v zborih in je izrazit prvi sopran. V sezonah 1999/2000 in 2001/2002 je pela v apz Tone Tomšič, kasneje pa še v mariborskem apz-ju.

    Andrej Boštjančič, rojen 21. 5. 1977 v Celju, je diplomirani delovni terapevt. Leta 1995 so ga k sodelovanju povabili člani tamburaške skupine, ki je delovala v okviru KUD-a Bistrica ob Sotli. Spomladi leta 1998 je ustanovil glasbeno skupino Zmajev rep, ki je trenutno še vedno zelo aktivna v igranju avtorske jazz-rock glasbe. Med študijem delovne terapije (1998-2002) ga je začela zanimati glasba tudi kot terapevtski medij. Izpostavili bi mogoče delavnico z imenom Komunikacija z zvokom, ki je bila prvič izvedena leta 2004. Isto leto je začel sodelovati z integrirano glasbeno skupino The Kripls. Pozimi 2006 je sodeloval pri snemanju prvenca prleškega kantavtorja Tadeja Vesenjaka. Pomladi 2007 sta ustanovila s Polono  Brencl bando.

    Matija Krivec, rojen 19. 2. 1974 v Celju, je aktiven kot kontrabasist, el. basist in kitarist. V zadnjem času tudi kot čelist in mandolinist, ter kot skladatelj in aranžer. Pri svojem igranju se izraža skozi bogato komunikacijo glasbenih elementov, neučakano a natančno ubranostjo, napadalno a tenkočutno liričnostjo, ki se odražajo skozi ton  aranžmaja. Ob pestri izbiri in menjavi stilov in načinov interpretacij je skozi večletno sodelovanje in z avtorskim delom v glasbeno usmerjenih projektih nabral mnogo izkušenj, katere s pridom in spoštovanjem vpreda v svoj glasbeni doživljaj. Igral je že v Franciji, Španiji, Belgiji, Irski, Korziki, Italiji.... Sodeloval je z mnogimi glasbeniki, skladatelji, ustanovami in glasbenimi ansambli, kot so: Samo Šalamon, Gabrijela Hren, Tadej Vesenjak, Ezl ek, Marko Grobler, Patetico, Jure Ivanušič, Lara Jankovič, Neca Falk, Jure Tori, Gal in Galeristi, Aphra Tesla in El. Gledališče, Terra Folk, Vasko Atanasovski, Boštjan Gombač, Janez Dovč, Uroš Rakovec, Vesna Pernačič, Miloš Simič and Copilots, Godalno-vokalni trio Chad, Milko Jurečič, Mateja Starič, SNG Drama, Slovensko mladinsko gledališče…

    Tags

    Categories

  • NASTOPAJOČI NA ERF 15 //  petek, 26. 8. 2011 // KONTRABANT @ 21:15

    NASTOPAJOČI NA ERF 15 // petek, 26. 8. 2011 // KONTRABANT @ 21:15

    www.kud-kontrabant.si

     Glasbena skupina Kontrabant deluje že 17 let. Njeni največji dosežki so izid petih CD-jev, pretežno z etno glasbo, v katero so vpletli panonsko obarvane aranžmaje, slovensko ljudsko petje in nekaj avtorskih pesmic, ki pa tudi dišijo po etnu. Zelo velik pečat so naredili s svojo prekmursko obarvano glasbo, prav tam (v Prekmurju) pa so nekatere njihove pesmi tudi ponarodele (Fse san punčoke ponuco, Dal ti bom pesem, Prekmurje moje prekmurje, Feri purde, Sin Panonske sem ravnine, Džouži žeden gut, Regrat u salat,Črne tvoje so oči, F čarni pantlik dijani lasje…).

    So stalnica na odrih šorom po Sloveniji, občasno pa gostujejo tudi v tujini, v Moskvi so pred tremi leti imeli tri nastope z etno glasbo ob preimenovanju največje ruske letalske družbe Sibir v S7, leta 2007 pa so v evforijo spravili tudi poslušalce na Mednarodnem etno-jazz glasbenem festivalu Lastovo.

    Člani glasbene skupine Kontrabant so: Matjaž Medvešek (violina, mandolina, viola), Urh Vrenjak (kitara, banjo), Janez Vrenjak mlajši (bobni, tolkala), Vid Klančičar (kontrabas), Dušan Železnikar(solo (kitara, irski buzuki, blok flavta) in Bela Szomi Kralj (harmonika, kitara), ter Pál Szomi (tonski mojster, kitara, bobni).

    Glasbo, ki jo poustvarjajo so uporabili tudi v nekaterih oddajah o Romih, prav tako v filmu Vampir z Gorjancev.

    Njihov velik pomen za Prekmurje in tamkajšnje ljudi potrjuje tudi nastop na 50. obletnici madžarskega radia in televizije v Lendavi, ki je bila 29.11.2008 v lendavskem kulturnem domu. O vodji skupine Beli Szomi Kralj je bila za nacionalno televizijo posneta polurna oddaja, prav tako j sta bila ob dveh trojnih koncertih v Lendavi 19.11.2010 in v Domžalah dne 9.11.2010 dva daljša prispevka na nacionalni televiziji o tem, da je Bela Szomi kralj proslavil svojih 50 let na teh nastopih, kjer je predstavil širok spekter svojega avtorskega delovanja – kot vodja treh glasbenih skupin: Nepridiprav (glasba za otroke), Robeldule (uglasbena avtorska poezija) in Kontrabant (etno glasba).

    Tags

    Categories

  • NASTOPAJOČI NA ERF 15 // petek, 26. 8. 2011 // SKUPINA ORLEK @ 22:45

    NASTOPAJOČI NA ERF 15 // petek, 26. 8. 2011 // SKUPINA ORLEK @ 22:45

    www.orlek.com

    Skupina Orlek ima svoj domicil v Zagorju ob Savi, v srcu rudarskih revirjev, v osrčju Slovenije. Ime so si nadeli po hribu na samem obrobju Zagorja. Njihova glasba je izvirna mešanica rock'n'rolla, nekakšen »folk punk polka rock«. Pestra instrumentalna zasedba, ki poleg tradicionalne rockovske postave obsega še pihalno sekcijo in harmoniko, pa jih uvršča v etno folk glasbo. Posebnost skupine Orlek so besedila, ki so socialno-humorno obarvana, s številnimi izrazi značilnimi za trpko rudarsko življenje in delo. So zelo komunikativni in hitro vzpostavijo kontakt ter navdušijo občinstvo iz različnih kulturnih okolij.
    Dokaz so uspešni nastopi na festivalih tovrstne glasbe - WOM festivali, Tanz & Folk Fest v Rudolstadtu (Nemčija), Folk Fiesta (Poljska) in drugi koncerti, Druga godba (Slovenija) in drugi festivali po svetu: Musikfest v Bethlehemu (ZDA), Arts Festival Lahore (Pakistan), Folkherbst v mestu Plauen (Nemčija), Fringe festivali po Avstraliji in Novi Zelandiji (Sydney, Adelaide, Wellington...), Chaoyang Spring Carnival v Pekingu na Kitajskem in še v klubu Star Live v Pekingu ter mnogo drugih koncertov na festivalih po Madžarski, Avstriji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji in seveda po Sloveniji. Znani pa so tudi po uspešnih klubskih koncertih, naj omenimo, da so leta 2002 nastopali tudi v legendarnem klubu CBGB v New Yorku. Turnejo po ZDA so leta 2006 ponovili in dodali še koncert v Philadelphiji.
    Zaradi samosvojega zvoka in besedil je skupina vzbudila zanimanje tako strokovne kritike kot široke javnosti. Album Adijo knapi je bil večkrat nagrajen, in sicer: Zlata ptica - nagrada Liberalne akademije Slovenije, Maršev gojzar za band leta - nagrada študentskega radia Maribor (MARŠ) ter občinsko priznanje. Prav tako sta bila albuma Adijo knapi in Melodije smoga in premoga nominirana za Zlatega petelina (slovenska različica Grammyja). Album Salamurca in skladba Na Kum pa sta Zlatega petelina tudi prejela. Na albumu TETovirani 3, je tudi instrumentalna skladba Perkmandeljc, za katero je Dušan Kastelic izdelal vrhunski videospot v 3D animaciji.

    Odmevnemu albumu Orlek Express z uspešnico Mala Zagorjanka in dvema izjemnima instrumentaloma Orlek Ekpress in Full House, je sledil daljši premor s številnimi nastopi v domovini in po svetu. V začetku leta 2009 je skupina ob 20. obletnici delovanja izdala nov album Anduht, narejen v preverjenem duhu poskočnih in umirjenih pesmi z angažiranimi in humornimi besedili. Na njem so med drugim erotično šaljiva knapovska pesem Drugačne luknje, o nesrečni ljubezni Dol po Savi, šanson Upokojenega policaja pesem in Položnice, skladba posvečeno priljubljenemu slovenskemu obredu plačevanja položnic. Tudi na nov album so uvrstili priredbo, grenko-sladke skladbe Srečen zasedbe Bombe.

    Ob tej priložnosti je tudi izšla njihova biografija ter dokumentarni film, ki povzemata dve desetletji razgibane kariere.

    ORLEK SO:
    Vlado Poredoš (vokal, kitara)
    Jure Tori (harmonika, klaviature)
    Bojan Bergant (kitara)
    Matej Fele (kitara)
    Mitja Tori (bas kitara)
    Sašo Marn (bobni)
    Kristijan Adamlje (saksofon)
    Ečo Matko (pozavna)
    Janez Tori (trobenta)

    Tags

    Categories